Novice

zadetki za Inštitut Jožef Stefan

Prvi računalniki v Sloveniji: Analogno računalništvo

Prvi računalniki v Sloveniji: Analogno računalništvo

Računalniški muzej, 23. december 2023 ― Mineva sto let od rojstva prof.dr. Franceta Bremšaka, enega izmed ključnih začetnikov slovenskega računalništva. Ob tem jubileju se v Računalniškem muzeju poklanjamo spominu nanj z mini serijo člankov o analognem in hibridnem računalništvu. Prof.dr.France Bremšak se je po študiju elektrotehnike na Tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1952 zaposlil na Nuklearnem inštitutu Jožef Stefan, kjer je […] The post Prvi računalniki v Sloveniji: Analogno računalništvo first appeared on Računalniški muzej.
BAAM arhitekti: IJS NANO Brainroom

BAAM arhitekti: IJS NANO Brainroom

OUTSIDER, 24. marec 2023 ― V biroju BAAM arhitekti so zasnovali večfunkcionalen pisarniški prostor Odseka za nanostrukturne materiale Instituta Jožef Stefan in pri tem spretno izrabili funkcionalne omejitve obstoječe podstrehe. Seznam želja zaposlenih, ki so jih zbrali v pripravi projektne naloge, je bil obsežen za razmeroma majhen podstrešni prostor – ta naj bi tako deloval kot soba za »brainstorming«, kuhinja […]

Kajenje povzroča kašelj: film in razstava kot uvertura v festival Kurja polt

Kinodvor, 15. marec 2023 ― Kajenje povzroča kašelj francoskega absurdista Quentina Dupieuxa napoveduje prihajajoči festival Kurja polt, od 28. marca je na ogled tudi razstava fotografij ob deseti obletnici festivala. Na premieri filma je gledalce v dvorani pozdravil Nao, robot z Inštituta Jožef Stefan. Kajenje povzroča kašelj si lahko ogledate na rednem programu Kinodvora, na spletnem Kinodvoru pa si lahko ogledate Dupieuxova prejšnja filma, Mandibule in Neverjetno, a resnično.
Umetna inteligenca, antidelavska mašinerija

Umetna inteligenca, antidelavska mašinerija

Radio Študent, 9. februar 2023 ― Če je poslušalka oddaje trenutno registrirana na Zavodu za zaposlovanje, bo potencial za njeno zaposlitev ocenjeval algoritem, ki so ga razvili na Institutu Jožef Stefan. Podatke o brezposelni bo zbral iz preverljivih in javno dostopnih virov, ki bodo delovali kot verodostojen vpogled v njeno trenutno pozicijo na trgu dela.
GALERIJA KAPELICA: AGNES MEYER BRANDIS: ID DREVESA / ONE TREE ID

GALERIJA KAPELICA: AGNES MEYER BRANDIS: ID DREVESA / ONE TREE ID

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. oktober 2022 ― Biopoetična in biokemična instalacija ‘ID drevesa – kako postati drevo za drugo drevo’ je večletni projekt, v katerem Agnes Meyer-Brandis raziskuje možnosti komunikacije med človekom in drevesom preko vonja. S pomočjo zajemanja hlapnih organskih spojin (HOS) izbranega drevesa in njihovega sintetiziranja v parfum avtorica na razstavi obiskovalcem omogoči, da dišečo tekočino nanesejo na svoje telo in s tem spekulativno stopijo v neverbalno komunikacijo z rastlino. Vonj gozda nastaja iz hlapljivih spojin v zemlji in posameznih dreves. Te vonjave drevesa in druge rastline uporabljajo za prenos informacij, od katerih so soodvisne. Vsako drevo ima svoj značilen HOS odtis – svojo olfaktorično identiteto, s pomočjo katere lahko rastline med seboj razlikujemo. Za razstavo v Galeriji Kapelica je avtorica izbrala rastlino katsura ali tako imenovano karamelno drevo. S pomočjo znanstvenic z Inštituta Jožef Stefan je v mesecu juniju 2022 izmerila eterični oblak hlapljivih molekul korenin, debla in listov, ki so ga v laboratoriju IJS s pomočjo spektralne kromatografije dešifrirali v izmerljive molekulske količine. Kljub zelo zahtevnim biotehnološkim meritvam, hlapnih molekul ni bilo mogoče popolnoma natančno določiti, zato je k boljšemu določanju vonjav umetnica povabila poklicnega parfumerja. Zbrane strojne in čutne podatke je avtorica s sodelavci združila v parfume ‘Oblak korenin’, ‘Oblak stebla drevesa’ in ‘Oblak krošnje drevesa’, ki so vodili do sinteze parfuma ‘Identiteta enega drevesa’. V Galeriji Kapelica je poleg karamelnega drevesa in parfuma, nastalega iz njegovega organizma, mogoče spoznati tudi vonjave dreves iz drugih delov Evrope, kjer je Agnes Meyer-Brandis raziskovala in razstavljala v preteklosti.

Nacionalno vozlišče E-RIHS Slovenija širi svojo mrežo

ZVKDS, 16. september 2022 ― European Research Infrastructure for Heritage Science (E-RIHS) je Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost. V Sloveniji smo leta 2019 vzpostavili nacionalno vozlišče E-RIHS Slovenija (E-RIHS.si), katerega ustanovni članici sta Zavod za varstvo kulturne dediščine in Univerza v Ljubljani. S pridružitvijo novih članic (Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerza v Mariboru, Zavod za gradbeništvo) se je slovensko vozlišče razširilo. Jezik Slovenščina
TILEN SEPIČ: KOZMIČNI DEŽ / COSMIC RAIN

TILEN SEPIČ: KOZMIČNI DEŽ / COSMIC RAIN

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. januar 2021 ― Mioni so visokoenergijski osnovni delci, ki nastajajo v zgornjih plasteh ozračja ob naletu kozmičnih žarkov iz vesoljskega prostora. Vsak trenutek prehajajo skozi naša telesa, velike naravne mase in človeško infrastrukturo, razpadejo pa večinoma šele v globini Zemlje. Te nam nezaznavne delce obravnava in materializira svetlobno-zvočna postavitev Kozmični dež umetnika Tilna Sepiča. Postavitev sestavlja sedem detektorsko-signalnih enot, ki jih po galerijskem prostoru razprostira in obenem napaja elektrificirana jeklena mreža. Vsak posamezni element vsebuje scintilatorski detektor, narejen po načrtih prosto dostopnega in odprtokodnega mionskega detektorja Cosmic Watch. Ob prehodu miona skozi scintilator nastane šibek svetlobni pulz, ki ga silicijeva fotopomnoževalka ojača in pretvori v električni signal. Vgrajeni mikrokontroler zazna signal, kar sproži močen blisk svetlobe in udarec elektromagnetnega aktuatorja ob mrežo, ki proizvede zvok udarca po struni. Izrazito materialna reprezentacija kozmičnih delcev v obliki svetlobnih in zvočnih dražljajev gledalcu omogoča čutno izkušnjo fizikalnih in kozmičnih dogodkov, ki so vsepovsod okoli nas, a so našim čutilom nedostopni. Delo s funkcionalistično in inženirsko natančno umetniško gesto v prostoru zgolj razpenja detektorsko in signalno mrežo, ki izpostavi maso neprenehnih naletov in trkov mionov, ki so pravzaprav že prisotni v vsakem galerijskem prostoru kot neka nevidna kozmična stalnica »od sveta ločenih« belih in črnih kock. Umetnik: Tilen Sepič. Izdelava vezij in programiranje: Luka Frelih, Staš Vrenko, Brane Ždralo. Umetniško vodenje in besedilo: Maja Burja Tehnična pomoč: Luka Bernetič, Valter Udovičić Zahvala: Institut “Jožef Stefan” (prof. dr. Peter Križan, dr. Andrej Gorišek), Dadamachines (Johannes Lohbihler), Miro Križman Muons are high-energy elementary particles forming in the atmosphere's upper layers during collisions of cosmic rays from space. They pass through our bodies, large natural masses, and human in

O razvoju rastlin, njihovih napadalcih in kako se v tej zgodbi znajdejo hrana, netopirji in koronavirusi

Mestna knjižnica Ljubljana, 30. september 2020 ― Za svoje delo na področju popularizacije znanosti je prejela številne nagrade. Spregovorila bo o tem, kako so trave postala naša glavna hrana, zakaj je dobro, da razumemo, kako odpadajo plodovi paradižnika in zakaj so netopirji neupravičeno v nemilosti, kljub temu, da so potencialen vir koronavirusa sars-cov-2, ki je ustavil svet. Biologinja Marina Dermastia, znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo in redna profesorica za področji botanike in biologije celice na Univerzi v Ljubljani in na Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan ter članica uredniškega odbora revije National Geographic Slovenija, se že več kot 30 let ukvarja z raziskovanjem razvoja rastlin in molekulskih interakcij gospodarsko pomembnih rastlin z njihovimi patogeni (predvsem fitoplazmami in virusi). Pogovor vodi Ksenija Horvat. Pogovora ne bo mogoče v živo spremljati v prostorih Knjižnice Otona Župančiča, spremljate ga lahko prek Facebook profila Mestne knjižnice Ljubljana.

V Galeriji Instituta Jožef Stefan razstavlja Miro Bone

Misli, 6. julij 2020 ― V Galeriji Instituta Jožef Stefan te dni umetniška dela razstavlja Miro Bone. Pod naslovom Vse v enem, eno v vsem so združene risbe ter tri med seboj ločene skupine figur, narejene v tehniki keramike in postavljene na višje podstavke, da se lahko obiskovalci z njimi soočijo iz oči v oči.
Odprtje projekta Noč ima svojo moč pred Gradom Tivoli v Ljubljani, 11. 6. 2020

Odprtje projekta Noč ima svojo moč pred Gradom Tivoli v Ljubljani, 11. 6. 2020

Tehniški muzej Slovenije, 11. junij 2020 ― Fotoutrinki z odprtja projekta Noč ima svojo moč pred ljubljanskim Gradom Tivoli, 11. 6. 2020. Obiskovalce sta nagovorila častni pokrovitelj projekta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in vodja Hiše eksperimentov dr. Miha Kos. Udeležili so se ga predstojniki partnerskih ustanov projekta - Hiše eksperimentov, Nacionalnega inštituta za biologijo, Instituta ''Jozef Stefan'', Kemijskega inštituta in Tehniškega [...] The post Odprtje projekta Noč ima svojo moč pred Gradom Tivoli v Ljubljani, 11. 6. 2020 appeared first on TMS - Tehniški muzej Slovenije.
še novic